Key Points
- AEC i kat tul blo helpem yu faenem ples blo vot
- Fulap fasin blo vot i stap bifo o long dei blong eleksen
- Ol samting blo vot i stap lo fulap lanwis ia
- AEC i kat wan fon intepreta servis blong helpem yu vot long fon
Lo Ostrelia, wan indipenden krup i manajem sistem blong vot ia. Ostrelian Elektoral Komisen i mekem se ol sitisen we i save vot i kat janis blong mekem jyois lo hu ia bae i save kam kavman blong olgeta.
Faenemaot elektoret blo yu
Yumi kat 150 federal elektoret long Ostrelia. AEC ia i kat wan onlaen tul blo helpem yu faenemaot wanem elektoret i blo yu. Sapos yu wantem faenemaot, luk insaed long link ia: .
Faenem ples blong vot
AEC i ronem bitim wan taosan ples blong vot ia. Lokal skul, komuniti senta mo jyoj bae i kam ples blong vot long dei blong vot.
“Blong faenem wan we i stap klosap lo yu i isi tumas,” AEC spokspeson Jess Lilley i talem.
“Bae yu save putum sabeb mo poskod blo yu festaem, afta tul blo mifala bae i helpem yu blong faenemaot hu ia hemi kandidet blo yu mo ples we yu save vot.”
Nambawan isi fasin blo vot hemi ko lo lokal ples blo vot long dei blong eleksen, evritaem i stap long wan Sarede.
Mobael tim tu i save luk ol vota long kea fasiliti, rimot komuniti, hospitol mo kalabus.

Ol saen blong vot long Werribee bai-eleksen long Melbourne. Source: AAP / DIEGO FEDELE/AAPIMAGE
Vot long lanwis blong yu
Yu save askem from sam staf blong ko wetem yu sapos yu nidim help blong vot. Wan i stap tu blong helpem yu vot long lanwis blo yu.
Nara kaen fasin blong vot
i kat sam senta blong vot we i save openem doa blem bifo dei blo vot i kam.
Yumi no kat wan mes sapos yu stap lo wan nara stet. Yu save vot lo pos o ko long wan senta blo vot long nara stet.
Yu save vot tu sapos yu stap long wan nara kantri. i stap long websaet blong AEC, wetem ol nara samting we i save helpem yu wan. Sam Ostrelian Hae Komisen i kat ples blo vot insaed lem.

Wan dog i stap long taem we olgeta i vot long Sydney, Ostrelia, long Sarede, Mei 18, 2019. Credit: Bloomberg/Bloomberg via Getty Images
Olgeta we i kivim samting lo saed blo vot lo parti blem
Lo taem blo vot bae yu save luk ol parti we i kivim pepa wetem sam samting lem lo saed blo mekem vot lo ol parti we oli wantem se vot blo yu bae i ko lem. Be no letem olgeta kiaman yu, elektoral analis William Bowe i talem.
“Ol parti ia oli mekem ‘hao tu vot' kad lo ples blo vot lo dei blo vot we oli talemaot fasin we oli wantem vot blo yu bae i ko olsem. Be yu no nidim vot lo fasin ia, hemia wan rekomendeson nomo.”
Vot blo yu
Bae yu karem wan krin mo wan waet pepa blong vot.
Krin pepa
Krin pepa ia i blong vot lo wanwan MP lo lokal elektoret blo yu blo ko lo Haos blong Reprisentativ o nara nem blem lowa haos blong parlamen.
Naoia yumi kat 150 MP lo haos blong reprisentativ, wan blo evri elektoret, parti we i winim moa MP lo lowa haos i kat bigfala janis blo kam kavman ia.
“Pipol i tingse eleksen i blong mekem jyois long lida blo kantri ia, be lida blo kantri bae i lida blo parti we i winim moa MP lo parlamen, yu no save vot lo hem wan nomo,” Mr Bowe i talem.
Blong vot lo krin pepa bae yu save raetem nambawan lo nem blo wan we yu laekem mo bitim ol nara kandidet, afta bae yu raetem nambatu lo nem blo nekis wan we yu laekem bitim evri nara wan, koko kasem taem we yu raetem wan namba lo evri nem we i stap lo pepa ia.
Waet pepa
Waet pepa i blong vot lo wan blo 76 MP lo senet, o apa haos. Bae yu vot blong jusum wan senetor blo stet o teritori blo yu.
Vot blo senet i difren lelebet. Bigfala pepa i kat nem blo evriwan we i wantem kam wan MP lo senet blo ful stet ia lem.
“Be fasin blo vot i save kam isi nomo,” Mr Bowe i talemaot.
“Yumi kat tufala fasin blo mekem wan stret vot lem. Nem blo parti o kandidet i stap antap long wan laen mo bakagen andanit long laen ia. Wan isi fasin blo vot hemi putum namba lo nem antap long laen ia blong nambawan kasem namba siks nomo. Sapos yu wantem mekem vot blong yu long sam kandidet lo parti nomo, o yu wantem jusum moa parti we yu laekem o no laekem, yu save vot andanit long laen ia, be yu nidim raetem kasem o bitim namba twelef ia.”
Sistem blo vot ia i kat wan nem blem: preferensal vot. Putum namba lo nem we yu wantem i kivim vot blo yu moa pawa’.
“Sapos kandidet we yu bin kivim nambawan vot lem i lego, afta bae vot blo yu i ko lo nekis kandidet we yu bin kivim nambatu vot lem, kasem taem we wan i winim vot ia,” spokspeson blo AEC Evan Ekin-Smyth i talem.

Wan bokis blong holem vot long Collingwood long Melbourne, Sarede, Oktoba 14, 2023. Credit: CON CHRONIS/AAPIMAGE
Kaen vot we i no stret
Mekem se yu folem ol samting blo vot lo wan stret fasin. Sapos yu no raetem evri samting stret, vot blo yu bae i kam wan ‘infomal vot’ mo bae oli no kaon lo eleksen ia.
Sapos yu no vot?
Yu nidim vot nomo. Sapos yu no save vot, olgeta lo AEC bae i save disaedem se ol samting blo yu i stret o no stret lo saed blo leko vot blo yu. AEC i andastandem se sam pipol we i stap lo wan nara kantri i no save vot.
“Eniwan we i stap enrol lo vot i no ko lo wan ples blo vot, oli save karem wan non-vota notis,” Mr Ekin-Smyth i talemaot.
“Sapos yu kat wan gudfala samting we i stopem yu blo vot, hemia i oraet nomo. Be sapos no, bae yu nidim pem wan $20 faen. Sapos yu no ansarem faen notis ia, bae yu kat janis blong ko long kort wetem wan moa faen bakagen blong $170 mo sam nara samting blong pem lo kort tu.”
Be tru nogud samting blo misim janis blo vot hemi se yu lusum vois blo yu, bae yu riserjem gud mo mekem vot blo yu i kaon.
AEC disinfomesen rejista
AEC ia hemi independen mo imparsal, mo ol samting blo ronem eleksen i stron tumas. Olikat wan blong faenem ol kiaman o rabis toktok long saed blong Ostrelian eleksen.
Episod ia i bin kamaot festaem long 2022. Oli bin jekem ol samting blem mo apdeitem.
Sabskraeb long o folem Ostrelia Eksplen podkas blong luk moa importan samting mo toksave blong helpem niufala laef blong yu long Ostrelia.